Razpoznavne značilnosti:
Telo je močno sploščeno, z veliko glavo in topim gobcem. Na zgornji ustnici predstojne ustne reže je četvero tipalk: dve krajši in ob straneh dve daljši. Oči so sorazmerno majhne. Značilna je dolga hrbtna plavut, ki je še precej daljša kot pri koreslju. Pri krapu je dobila ime družina krapovcev (Cyprinidae). Barva telesa je lahko dokaj različna. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav, boki modro zeleni do zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Plavuti so večinoma sivo zelene z modrikastim odsevom, spodnje in repna tudi rdečkaste. Prve tri plavutnice hrbtne plavuti so trde, tretja je najdaljša in nazobčana.
Krap je napomembnejša riba za vzrejo v nižinskih, toplejših ribnikih.S križanjem in selekcijo so dobili več ras, ki se razlikujejo od »divjega« v naravi živečega (rečnega) krapa: veleluskinar ima predvsem ob pobočnici vrsto velikih lusk; zrcalar je temnejši, praviloma olivno zelen in ima (redke) luske predvsem po hrbtu, trebuhu in na korenu repne plavuti; usnjar, ki je tudi temen, vendar rjavkaste barve, je popolnoma brez lusk. V ribnikih so razen tega še »luskinarji«, enaki tistim, ki žive v naravi. Vsi ribniški krapi imajo dosti višji hrbet, glede na mirno vodo in izdatno krmljenje.
Povprečna dolžina odraslega krapa je 25 do 50 cm, teža pa 1 do 3 kilograme. V ugodnih razmerah (tako v naravi kot v ribnikih) lahko doseže izredno dolžino, še bolj težo pa težo.
V Cerkniškem jezeru je kar močna populacija krapov, ki dosegajo težo preko 20 kilogramov.
Z omejitvijo uplena krapa nad 60 cm dolžine želimo to populacijo zaščititi tako v Cerkniškem kot Bloškem jezeru.
Način razmnoževanja:
Drsti se maja in junija, v plitvi vodi pri temperaturi 18-21° C. Samica odloži veliko število lepljivih iker na vodno rastlinje. Zarod se izvali že približno po enem tednu. V vodah RD Cerknica se krap uspešno drsti tako v Cerkniškem kot Bloškem jezeru.
Vode, ki jih naseljuje:
Domovina krapa je vzhodna Azija, razširjen je po vsej Evropi, razen skrajnega severa. Ljubi toplejše, počasi tekoče in stoječe vode, bogate z drobnim vodnim živalstvom. Hrani se pretežno s talno hrano, kar je značilno za vse ribe s tipalkami, njegov zarod pa večinoma s planktonom. Pri nas krapa razširjamo predvsem z vlaganjem v ribnike, namenjene športnemu ribolovu. V Cerkniško jezero je bil krap prvič vložen že pred več deset leti. Od takrat je jezero predvsem ob nižjem vodostaju bolj motno in kot posledica tega je da se je predvsem klen umaknil iz spodnjega dela jezera v zgornji del. V Bloško jezero, kjer je prevladujoča vrsta je bil tudi vložen že pred leti. Po sanaciji Bloškega jezera smo ga spet vložili vanj in tudi tu smo uplen omejili na do 60 cm dolžine, ker želimo ohraniti jato kapitalnih krapov. Tudi v tem jezeru se krap uspešno drsti.
Kako ga lovimo:
Čeprav je krap v prvi vrsti gospodarsko pomemben, pa je (tako divji, kot ribniški) zelo zanimiv za športni ribolov.
Pri lovu krapa moramo imeti močnejši pribor, ker se zapet silovito upira in sili med vodno rastlinje. Lovimo ga s posebnimi palicami in vijačnicami ter vrvicami posebej prilagojenimi in izdelanimi za krapolov. Glede samih vab ni težav, saj prime na kruh, testo, žgancem kuhan krompir in koruzo. Predvsem v zadnjem času pa se z razvojem tehnologije in novih spoznanj vse bolj pogosto uporabljajo industrijsko pripravljene nove vabe – boili, odišavljene mešanice polente, koruze, tigrovi oreščki, …
Krap vabo počasi vsesava, zato ne smemo zategniti takoj, ampak šele tedaj, ko se plovec popolnoma potopi ali ko nas “piskač” nekaj sekund opozarja oziroma, ko riba začne vleči vrvico. Utrujanje večjega krapa je izredno napeto. Ribič mora biti zelo previden, ker riba s hitrimi sunki ali ostro nazobčano plavutnico hrbtne plavuti kaj rada pretrga vrvico. Pred lovom pride v poštev krmljenje; za krapa je značilno, da se navadi na stalna krmišča. In še posebnost, ki si jo velja zapomniti: krapi v ribnikih dokaj radi prijemajo (razumljivo, navajeni so na krmljenje), v odprtih vodah pa so veliko bolj previdni, zato le vztrajen ribič doseže uspeh.
Meso je okusno, vendar nekoliko mastno, posebno pri večjih ribah. Glede na blatno dno, na katerem se večinoma zadržuje ko išče hrano, ima meso največkrat nekaj priokusa. To pa lahko pred pripravo odpravimo, če ribo slečemo. Slovenska kulinarika pozna kar nekaj zanimivih receptov za pripravo krapa. Kakega zanimivega boste našli tudi tukaj.