Razpoznavne značilnosti:
Ima podolgovato, valjasto, ob bokih nekoliko sploščeno telo, veliko glavo in širok gobec. Hrbet je temen z zelenkastim ali rjavkastim odsevom, boki so zlato rumeni, trebuh pa umazano bel. Hrbtna in repna plavut sta jekleno sivi z modrikastimi odsevom, prsni precej svetlejši, trebušni in podrepna pa rdečkaste. Velike luske imajo zlatorumen lesk in so temno obrobljene. Zraste tudi nad 50 cm v dolžino in doseže težo nad 4 kg.
Način razmnoževanja:
Drsti se od aprila do junija, najraje v plitvi vodi s prodnatim dnom. Ikre so lepljive, zato jih samica včasih odlaga tudi na vodne rastline.
Vode, ki jih naseljuje:
Naseljuje vso Evropo, razen Irske, Danske in sredozemskih otokov. Je riba stoječih in tekočih voda, od postrvjega do ploščičevega pasu, ki se giblje v vseh vodnih plasteh. V mladosti živi družno, starejši kleni pa postanejo samotarji. V Sloveniji je zelo pogost. V vodah naše ribiške družine živi v vseh vodah. Zasledimo ga skoraj v celem toku Cerkniščice, v Bloškem jezeru, še posebej je po velikih in previdnih klenih znan potok Rak. V Cerkniškem jezeru je zelo pogost in zraste tudi preko 50 cm. Vendar se predvsem ob reševanjih opaža, da njegovo število v jezeru upada. Raje kot motno vodo, ki jo obarvajo predvsem krapi mu bolj ustreza bistrejša voda in tako najde predvsem v strugah in tolmunih na gornjem predelu jezera.
Kako ga lovimo:
Klen je »vsejed«: uživa hrano živalskega i nrastlinskega izvora. Glede na širok register prehrane, je klen univerzalna riba za športni ribolov. Lovimo ga v vseh vodih plasteh in na vse načine: za lov klena torej lahko uporabljamo muharico, vijačnico, beličarico ali palico za talni ribolov. Razen umetne muhe in manjše blestivke, so najbolj priljubljene vabe češnja (in drugi sadeži), kruh, testo, pozimi pa zlasti živalska drobovina.
Klen je zelo plašna riba. Zato se mu mora ribič najprevidneje približati ter temu primerno prilagoditi tudi pribor. Pri beličarjenju (zlasti v čisti vodi) ni priporočljivo uporabljati plovca, ker ribo plaši. Razen na češnjo, prime klen tudi na drugo sadje, ki je po obliki podobno češnji (cimbora, grozdje), vendar le v sezoni posameznega sadeža. Nanj klena zanesljivo ujamemo, če mu vabo ponudimo brez vsake obtežitve in plovca. Prijem zaznamo na vrvici: riba najprej nekajkrat na kratko potegne, nato pa z vabo v gobcu odplava, kar občutimo po hitrem drsenju vrvice. Zategnemo šele tedaj, ko klen vrvico že »pelje«. Priporočljivo je, da kak dan ali dva pred lovom na mesto na katerem bomo lovili vržemo nekaj pesti češenj ali grozdja, da se riba nanj navadi. Na umetno muho in blestivko ga lahko lovimo vse leto. Zapet na trnku se dobro brani in sili v zavetje. Kakor hitro pa mu gobec nekoliko dvignemo nad vodo, da hlasnte po zraku, se vda.
Dr. Tomo Korošec je izredno lepo in slikovito opisal klena kot muharsko ribo in muharjenje nanj na Cerkniškem jezeru v knjigi Muharjenje, ki jo je v dveh ponatisih izdala ČZD Kemčki glas iz Ljubljane.
Razen univerzalnosti v športnem pogledu, ima klen tudi izborno meso, čeprav je srtljivo. S pravilno pripravo se srtljivost lahko odpravi. Zato ni prav, da ga nekateri športni ribiči podcenjujejo kot manjvreden ribiški plen. Na cerkniškem je klen cenjena riba in še danes so se ohranili nekateri dobri recepti za pripravo.
(opisi rib so povzeti po knjigi Svetina, M.,1982 : Sladkovodno ribištvo na Slovenskem. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije. Dodali smo le nekatere lokalne posebnosti.)